Home / Novice / Izobraževanje / Naš gasilec svetuje / Potres: smo sploh pripravljeni nanj?

Potres: smo sploh pripravljeni nanj?

Zatresla se je Suha krajina!

Včeraj, nekaj čez deseto uro zvečer, je dve sekundi trajajoč potres z magnitudo 3.6 zatresel tla Suhe krajine. Za marsikoga je bil to zagotovo precejšen šok, nekateri v strahu niso vedeli, kaj narediti potem, ko se je prenehalo tresti. Materialne škode (vsaj iz nam znanih informacij) ni bilo, je bilo pa za marsikoga to prvo srečanje s potresom.

V Sloveniji se v enem tednu vsaj enkrat zatresejo tla, a gre za manj intenzivne sunke. Spodnja karta potresne nevarnosti nazorno pokaže, da je več kot dve tretjini Slovenije potresno ogrožene. Vrednosti so navedene po evropski potresni lestvici.

Karta potresne nevarnosti v SlovenijiFoto: Urad za seizmologijo in geologijo

Najhujša potresa na območju današnje Slovenije sta bila leta 1511 na Idrijskem in leta 1895 v Ljubljani.

Idrijski potres leta 1511

Potres, ki se je zgodil na Idrijskem 26. marca 1511 ob 14. uri je do danes najmočnejši potres na območje današnje Slovenije. Epicenter potresa je bil na področju Čedad-Humino-Idrija, a močni potresni sunki so prizadeli celo Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško. Idrija je bila skoraj popolnoma porušena. Potres je zrušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo, plaz je zasul rečni tok in reka je poplavila Idrijo. V Škofji Loki je bil skoraj popolnoma porušen škofjeloški grad, v Ljubljani Križanke, … Glede na lestvico MSK je potres dosegel X. stopnjo z magnitudo 7.90. Med potresom je umrlo med 12.000 do 15.000 ljudi.

Ljubljanski potres leta 1895

Na velikonočno nedeljo, 14. aprila leta 1895, je Ljubljančane prestrašila vrsta potresnih sunkov. Ob prvem sunku jih je večina spala, a ker so se sunki vrstili, so ljudje v strahu začeli zapuščati domov in se zbirati v parkih in na trgih. Zaradi potresa je umrlo 7 ljudi, nekaj jih je bilo ranjenih.

Wolf_street,_Ljubljana,_in_1895Foto: Wolfova ulica po potresu

Še nekaj večjih potresov po svetu

1. november 1755: Potres z močjo 8.7 na zahodu Portugalske in spremljajoč cunami sta pod seboj pokopala okoli 60 tisoč ljudi.

13. avgust 1868: Na območju današnjega Čila so potres z močjo 9 po Richterjevi lestvici in sledeči številni cunamiji vzeli življenje več kot 25 tisočim ljudem.

31. januar 1906: Obale Ekvadorja in Kolumbije je zatresel potres z močjo 8.8, sledil mu je cunami, umrlo je okoli 500 ljudi.

22. maj 1960: Jug Čila je zatresel potres z močjo 9.5 po Richterjevi lestvici, sledil pa mu je še cunami. Umrlo je vsaj 2200 ljudi.

13. avgust 1964: Na jugu Aljaske so se tla stresla z močjo 9.2. Tudi temu potresu je sledil cunami, umrlo pa je 128 ljudi.

26. december 2004: Pred obalo indonezijskega otoka Sumatra sta potres z močjo 9 ter sledeči cunami pokopala več kot 225 tisoč ljudi!

tsunami_india_Sumatra_2004Foto: Eno izmed prizadetih območjih v bližini Sumatre

8. oktober 2005: Potres z močjo 7.6 je v Pakistanu ter severni Indiji ubil več kot  80 tisoč ljudi, okoli 70 tisoč pa jih je utrpelo blažje ali hujše poškodbe.

pakistan_potres_2005Foto: Porušeno območje v Pakistanu

O potresu in posledicah

S spletne strani Agencija Republike Slovenije za okolje smo zbrali nekaj informacij o tem, kaj sploh je potres in kako nastane, seznam ukrepov pred, med in po potresu ter tabelo učinkov potresa na stavbe in predmete.

Potres je naravni pojav, pri katerem pride v Zemljini notranjosti do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti. Sproščena energija se razširja v obliki seizmičnega valovanja v vse smeri. Kadar potresno valovanje doseže Zemljino površje z zadostno energijo, da povzroči neželene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči.

Večina potresov, med njimi vsi najmočnejši, nastanejo kot posledica notranje Zemljine dinamike globoko pod površjem (tektonski potresi). Ozemlje Slovenije spada po številu in moči potresov med dejavnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče. Potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji so ljubljansko, idrijsko, in krško-brežiško območje ter Zg. Posočje.

Kaj storiti pred potresom

  • Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi.
  • Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente.
  • Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah.
  • Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času.
  • Imeti moramo zalogo hrane.

Kaj storiti med potresom

  • Ohranimo mirno kri.
  • Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
  • Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam.
  • Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom.
  • Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
  • Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja.
  • Na prostem se oddaljimo od poslopji, električnih daljnovodov in drugih napeljav.

Kaj storiti po potresu

  • Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
  • Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
  • Ob poškodbah kože je potrebno preveriti kdaj so bili poškodovanci nazadnje cepljeni proti tetanusu in po potrebi obnoviti zaščito. (profilaksa tetanusa po poškodbi)
  • V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost.
  • Če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto.
  • Če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in območij skalnih podorov.

Učinki potresov na stavbe in predmete

Jakost po MSK Učinki na stavbe Potresni učinki učinki na predmete Zaznavanje v zgradbi
I. ni ni nihče
II. ni ni zelo redki
III. ni viseči predmeti rahlo nihajo nekateri
IV. ni škripanje, žvenket, ropot veliko
V. majhne poškodbe posameznih slabih zgradb premikanje, loputanje, pokanje večina
VI. majhne poškodbe veliko zgradb pomiki pohištva večina
VII. posamezne hude poškodbe slabih zgradb prevračanje nestabilnega pohištva večina se prestraši
VIII. hude poškodbe veliko slabih zgradb in rušenje posameznih prevračanje pohištva izguba ravnotežja
IX. poškodbe veliko zgradb in rušenje mnogo slabih zasuki in prevračanje spomenikov splošen preplah
X. hude poškodbe veliko zgradb in rušenje večine slabih
XI. hude poškodbe večine zgradb in rušenje mnogih
XII. uničenje vseh površinskih in podpovršinskih gradenj

 

Informacije o zadnjih potresih na območju Slovenije lahko najdete tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

M.F.

Preberite še

Mesec požarne varnosti: Po potresu lahko tudi zagori!

Oktobra tudi pri nas dan odprtih vrat! Vabljeni!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja