Home / O društvu / Zgodovina gasilstva / Antična mitologija in šege ter navade

Antična mitologija in šege ter navade

Človek je z ognjem povezan tako rekoč od pradavnine. Nastanek starodavnih civilizacij je povezan prav za uporabo ognja v okolju koristne namene. Ob vsej njegovi moči in pomenu v družbi tako ni niču čudnega, da so se skozi stoletja v zgodovini izoblikovale zgodbe o ognju; večina jih je povezanih predvsem z grško mitologijo.

Antična mitološka pripoved o Prometeju in nastanku ljudi sodi v sam vrh zgodb o ognju. Prometej naj bi bil pameten in iznajdljiv potomec starega božanskega rodu, ki je žalostno blodil po svetu in zaman iskal živo bitje, ki bi mu bilo podobno. Videl je, da sta voda in zemlja tista dva elementa, ki dajeta življenju, zato ju je zmešal skupaj in z nastalo ilovico izoblikoval kip, ki je bil podoben bogovom. Na pomoč mu je priskočila tudi boginja Atena, ki je mrtvemu kipu vdihnila duha. Tako je s pomočjo Atene Prometej ustvaril prve prave ljudi.

Toda ljudje niso znali uporabljati razuma, zato je bil Prometej tisti, ki jih je naučil brati, pisati, ustvarjati. A bogovom iz Olimpa to ni bilo po godu, saj jih ljudje, ki so sedaj znali vse, niso več častili. Zevs, vladar bogov, je Prometeja posvaril, naj ljudi nauči tudi častit bogove, drugače jih bo doletela strašna usoda. Prometej je Zevsu obljubil, da jih bo naučil tudi to, a v resnici ga je hotel skrivoma ogoljufati. Ubil je bika in meso zložil na en kup in ga prekril s kožo in želodcem. Na drugi kup je zložil kosti, ter jih prekril z mastjo, da bi bil ta kup videti večji in boljši. Nato je bogove pozval, naj si izberejo kup, ki naj bi predstavljal vse tisto, kar bi ljudje bogovom darovali. Zevs je izbral kup s kostmi in od takrat naprej so ljudje bogovom darovali samo ničvredne kosti, vse boljše dele pa so obdržali zase. Zevsa je Prometej s tem dejanjem razjezil in za to predrznost je sklenil, da bo ljudem vzel njihov vir življenja – ogenj.

Ko so ljudje izgubili ogenj, se je za njih začelo obdobje nesreče. Prometej je hotel nastalo situacijo rešiti, zato se je ponoči splazil na goro Olimp v zlato palačo vladarja Zevsa in skrivoma odvzel malo ognja z Zevsovega ognjišča ter ga prinesel ljudem nazaj. Ko je Zevs to videl, je pobesnel in ljudem namenil novo kazen. Bog Hefajst je naredil kip prelepe mladenke, ki jo je boginja Atena oblekla, Afordita ji je dala nadzemeljsko milino, Hermes ji je daroval milo besedo in lep glas. Zevs je deklico opremil z zlato skrinjico in jo poimenoval Pandora (z vsem obdarjena) in jo poslal na Zemljo k Prometejevemu bratu Epimeteju. Slednjemu radovednost ni dala miru in je prosil Pandoro, če lahko odpre skrinjico.

Takoj ko je ona to storila, so iz skrinjice prilezle bolezni, bolečine, siromaštvo in druge nadloge, ki so zajele ves svet. Pandora se je ustrašila in hitro zaprla skrinjico, a vsebina je že bila razpršena po svetu. V skrinjici je ostalo le še upanje. Zevs se je znesel tudi nad Prometejem. Hefajst ga je skupaj s svojimi pomočniki prikoval z najtrdnejšimi in najtežjimi verigami k visoki skali na pogorju Kavkaza, kjer je visel med nebom in Zemljo na skali. A trmasti Prometej se ni pokoril in ni prosil za milost. Ko je Zevs videl, kako trmast je nespokorjeni Prometej, je nadenj poslal orla, ki mu je vsak dan z ostrim kljunom kljuval iz telesa jetra, ki so vsako noč spet zrasla. A Prometej vseeno ni klonil. Po stoletjih, ki jih je Prometej preživel v mukah in osamljenosti je mimo prišel Zevsov sin Heraklej, ki je najprej ubil orla, nato pa osvobodil Prometeja. A da bi bilo izpolnjeno Zevsovo prekletstvo, je moral Prometej nositi železni prstna, v katerega je bil vkovan košček kamna iz kavkaške skale.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.