Sveti Florjan

Poleg poznejših verovanj in šeg povezanih z ognjem, ki jih je v večini evropskega sveta v srednjem veku prekrilo krščanstvo, v bogati zakladnici verovanj pri nas najdemo predvsem pregovore in tudi nekaj običajev povezanih z ognjem. Zagotovo so najbolj značilne šege in navade ob Florjanovem.

Sveti Florijan goduje 4. maja in je eden izmed zelo priljubljenih svetnikov pri nas. Je nasprotnik ognja in zavetnik vode, zato ni nič čudnega, da so si ga prav gasilci izbrali za svojega patrona. Največkrat je upodobljen kot rimski vojščak, kar je tudi bil, ki zliva vodo na gorečo hišo ali cerkev.

Sveti Florjan je bil v začetku četrtega stoletja na odlok cesarja Dioklecijana pregnan v pogansko svetišče. Pred pregonom je opravljal službo rimskega vojaka, v mestu Cetium (danes Sankt Pölten v Avstriji) pa je bil visok državni uslužbenec. Cesar Dioklecijan ga je pregnal zaradi njegove veroizpovedi – Florijan je bil namreč krščen in je živel življenje kristjana, ki pa so jih v Rimskem cesarstvu v tistem času, vse do Milanskega edikta, izdanega leta 313, preganjali. Obtožen je bil tudi pomoči ostalim kristjanom in ker se navkljub ukazu, naj se odpove svoji veri, krščanstvu ni odrekel, so ga najprej mučili in pretepli, nato pa so ga obsodili na smrt – z mlinskim kamnom okrog vratu so ga 4. maja 304 vrgli v reko Anižo. Ta dan je danes izbran za njegov spominski dan. Mučenikovo telo je pokopano nedaleč stran od Lauriacuma (današnji Lorch v Avstriji), nad grobom pa je nastala slavna opatija Sveti Florijan.

Po mnogih krajih na našem današnjem ozemlju je bilo v preteklosti razširjeno izročilo, da naj bi se na 4. maja ne kurilo. Še posebej naj tega ne bi počele ženske, ker naj bi to prineslo hudo nesrečo. Na Dolenjskem so med drugim verjeli, da bo veliko požarov v prihodnje, če bo na Florijanovo jasno, na Koroškem in Gorenjskem pa si tega dne niso želeli dežja, saj so verjeli, da bo potem sledilo obdobje velike suše.

Na dan Svetega Florijana ali na Florijanovo nedeljo so se po tradiciji vsi gasilci povsod na Slovenskem udeležili svečanih procesij s skupno mašo, ponekod so imeli letni skupščino ali pa slovesnost z veselico. V desetletjih po drugi svetovni vojni so zaradi raznih pritiskov praznovanje Florijanovega opustili (vsaj zunanje manifestacije), z gasilskih domov so izginile njegove upodobitve, vse skupaj pa se v zadnjih desetletjih ponovno obuja.